Prišlek iz Okinave

Večina ga povezuje s pretepi. 

Njegovo moč meri v barvi pasov. 

Znan jim je iz filmov kot je Kung fu.

Definicijsko resnično spada med borilne veščine, vendar pa je karate mnogo več od tega. Snežno bela oblačila, ki prekrivajo mišičasta telesa karateistov, so njegov zaščitni znak. Okoli pasu se jim ovijajo pasovi različnih barv, od bele do rumene in oranžne, preko zelene do modre in rjave, dokler ne pridemo do mojstrskih črnih pasov. Kaj je pravzaprav sploh skriva za tem "uauuuu, črni pas!" ? Vsekakor ne pas, pobarvan z barvami za blago. Tudi ne le to, da "zdaj pa znaš nekoga pretepst". Karate je sploh samoobrambena tehnika borilnih veščin in ne tista, s katero bi radi napadli nekoga, ki se nam je urinil v vrsto. Karateisti so daleč od tega, da bi bili napadalne osebe. "Miroljuben, prijazen, spoštljiv … Pridevniki, ki jih Yakinobu Shimabukuro rad uporabi, ko govori o karateju in o tistih, ki ga trenirajo." Tako karate v intervjuju za revijo evropskega karateja to veščino opisuje mojster Shimabukuro, ki ima osmi dan. Rojen in vzgojen v Okinavi, rojstnem kraju karateja, pri starosti 69 let še kar goji ljubezen do tega športa. Od rosno mladih let, ko se je začel ukvarjati s to japonsko veščino, je pridobil mnogo lastnosti, ki jih v sebi nosijo tudi drugi nosilci bele kimone. Kot otrok se tega niti ne zavedaš in mogoče se ti zdi malce dolgočasno ponavljati in piliti iste udarce, pa vendar se ravno s takimi tehnikami pridobi vztrajnost. In mišice! :) Se še spomnite, kako je v Kung Fu-ju glavni junak moral loščiti avto in pa prebarvati celotno ograjo? Iste gibe je moral ponavljati več ur. Tako jih je utrdil in se naučil, da je treba stvar izpeljati do konca. Z vajo na treningih prav tako krepiš svojo moč, ne fizično temveč tisto psihično, moč, da nadaljuješ in si potrpežljiv do konca. "Na tatamiju se naučimo, da ne smemo nikoli odnehati in da moramo vedno iskati način, da ponovno prevzamemo kontrolo," je svoj uspeh za moč in pogum v življenju Shimabukuro pripisal karateju. Karate se da zlahka prenesti na vsakdanje življenje. Naučiš se obrambe za različne primere napadov, prav tako pa ti pridejo prav lastnosti, ki jih pridobiš z vztrajnim treningom. 

In nazaj k črnim pasovom. Zanj se pripravljaš dlje časa in šele ko obvladaš pravilno tehniko, dihanje, sproščanje in krčenje mišic, hitrost, ter si tudi dobro psihično pripravljen na mojstrski naziv, takrat lahko opraviš izpit s strogim preverjanjem tako tehnike kot obvladovanjem telesa. 

Potem pa je priporočjivo, da prišleku iz Okinave vrneš obisk in se odpraviš na potovanje k samim koreninam. Tako potomci spoznavajo svoje prednike. Če bi ga pa ti želel/a videti v živo, ti ni treba tako daleč. Lahko se udeležiš ene izmed mnogih tekem po Sloveniji, kjer so prisotne vse karate šole pri nas, z različnimi tehnikami in v različnih tekmovalnih disciplinah (katah in borbah).

Karate Klub Kranj
(povezava do ene redkih šol, ki se ukvarjajo z Uechi-ryu tehniko v Sloveniji (večinoma je bolj poznan Shotokan))