Pravijo, da dobri možje nosijo darila otrokom, ki so bili čez leto pridni. Štumf za Miklavža je treba nastaviti ponoči, da ga napolne, medtem ko otroci spijo. Kdo vse pa sploh je otrok? Oziroma kje je meja, ko nismo več otroci? Nekje je ta magična meja dosežena z 18. letom, drugod z 21. letom. Vendar pa ali nismo vsi otroci naših staršev? Dokler so oni še živi, imamo še kar status otroka. :) Sicer naključni ljudje, ki jih srečujemo, tega ne vedo, ve pa Miklavž ;)) A vas je danes ponoči kaj obiskal?
Ko smo bili še mlajši, smo ga nestrpno pričakovali. Prav tako pa zna biti zanimivo doživeti obisk miklavža v gimnazijskih letih - še posebej, če hodiš na našo krajsko Gimnazijo :))). Spodnji posnetek je le eden od razlogov, zakaj se včasih z nostalgijo spominjam teh let. Sicer tega sama nisem doživela, ker sem bila takrat že zdavnaj na faksu oziroma že pri njegovem koncu, vendar pa ne bi imela nič proti, če bi mi moji učenci kdaj zagodli kaj takega :P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar