Nam neznani France

Prešeren, seveda. Zdravljica, Povodni mož, Sonetje nesreče, O, Vrba, Magistrale s posvetilom Primcovi Julji ... Vse te dobro poznamo, saj smo jih prebirali v šoli. No, če ne pa vsaj Zdravljico slišimo večkrat na leto ob prireditvah in športnih tekmah. Prešeren pa ima še kar lep nabor takih pesmi, ki redko pridejo do nas in jim ne bi določili njegovega avtorstva, če jih ne bi našli v njegovi knjigi. Tako je, obstaja knjiga - zbirka njegove neobjavljene poezije. Če koga zanima, jo lahko dobi na kulturni praznik na Prešernovem smenju  v Kranju. Nekaj pa tukaj za pokušino. :))

Tale, bolj mladostna poezija izhaja se iz dunajskih časov, ko je domačim pisal, kaj počne tam.

  

Se z bukvam' usájam
pa belim glavó -
pa z'jala prodajam
pa gledam takó.
Do sedmih ležim
Še komaj se zganem
se s fant' pokosim.
Kaj drugi počnejo
jaz tud' to storim
Če v vodo poskoč'jo,
jaz tudi za njim'

 

Natakarici Minci Ulik v gostilni pri Stari pošti je posvetil več verzov.

Minca, Minca,
učke imaš kot pangeljčke,
žnabelce kot nageljčke,
ziska pa sta povštrčka.

Minca, na licih
ti rož'ce cveto;
skrbi me, boli me,
kdo trgal jih bo.

Mayrjevi hčerki Cilki, ki se je poročila z nekim Gocanijem v Torino, je Prešeren posvetil pesmico, ohranjeno v dveh variantah.

Ne maram za naše,
so slabe krvi,
mam rajši Taljane,
k' jim boljši stoji;
šla bom na Laško,
v mesto Turin,
prinesla bom "mačko"
nazaj brez kocin.

Prešeren je tudi rad videl neko dekle in ko je na balu plesala z oficirjem, ki se je pisal 'Fest' (= Vest), ji je drugi dan poslal tale verz:

Če tudi je fest
Pa le Ti ni zvest
Če je tudi kavalir
Pa je največi kurbir.