157

Na mizi za njegovim hrbtom so postavljene raznobarvne knjige, tanke in debele, rumene in zelene, male in velike. Sproščeno sedi v stolu in pripoveduje zgodbo. Na njegovi levi strani sedi kratkolasa radoživa gospa, ki ga usmerja, da v svoji navdušenosti ne bi zašel preveč v detajle in se uro in pol dolgo druženje ne bi zavleklo dolgo v noč. Težko ga je prekinjati, ker govori s takim žarom, da človeka brez najmanjšega problema prelevi v okolje glavne junakinje. Pa ni pisatelj, ne kakšen sorodnik ali prijatelj. Pravzaprav je le velik oboževalec te navihanke, ki ostaja ena najbolj razpoznavnih oseb po celem svetu in ki se tudi pri nas uvršča na vrh prodaje. Do sedaj je šlo v promet že nekaj 140.000 izvodov, prekaša ga le naš slovenski glavni junak Martin Krpan, ki pa ima z njo eno skupno lastnost. To je moč. Težko bi sicer tako drobnemu telescu pripisal, da bo dvignilo vrečo soli, vendar pa zmore še mnogo več. Hkrati dvigne dva policaja in ju odnese proč ali pa prestavi konja. Dolgolasa pegasta deklica, ki je živi sama in je zato prav simpatično navihana, spravlja s svojimi idejami v smeh tako mlajšo kot starejšo generacijo, ki nanjo gleda s povsem drugačnimi očmi in v dogodkih najde nova bistva. Seveda govorim o Piki Nogavički. Kdo pa ne pozna tega prefriganega dekleta, ki ga spremljata njena najboljša prijatelja Anica in Tomaž ter konj in opica Ficko. Dogodivščine v njeni vili Čira Čara so mi ostale v spominu še iz sobotnih dopoldnevov v otroštvu, ko smo jo spremljali iz tv zaslonov in smo želeli biti pogumni in neustrašni tako kot ona, iznajdljivi in seveda odsotni v šoli. Pred parimi leti sem v njene čevlje stopila na pustni torek in moram reči, da je super! Če že nimam čudežnih kroglic "pregelk", da bi jih pojedla in ponavljala za Piko "Ljube kroglice pregelk, nikdar nočem biti velk", vsaj lahko za nekaj uric dobim oranžne kitke in nogavice različnih barv. To so lastnosti, ki jih poznajo tako otroci v Sloveniji, kot tudi Švedi, od koder pravljica izvira, pa vse tja do Kitajske. V nekaterih izvodih imajo celo nogavice isto barvo! Kako to vem? Imela sem priložnost, verjetno eno redkih, da sem v roke prijela izvode v številčnih jezikih celega sveta. Eno sem morala celo listati v kontra smeri ;). Pikino zbirko, ki je verjetno edinstvega tudi po svetu, hrani Andrej Šter. Mnogi se ga spominjate kot ministra za notranje zadeve, mi pa smo ga spoznali kot velikega ljubitelja Pippi Långstrump. "Po zadnjem štetju, jih je bilo 157. Zanimiva je tudi v različnih jezikih. Dolgo časa jo iščem v "geric-u", to je starem irskem jeziku," pove o svoji bogati zbirki. Ni vseh nakupil sam, nekaj jih je dobil tudi kot darilo. Njegova prva je bila v nemškem narečju, dobil pa jo je v antikvarjatu v Istanbulu. Francoske izdaje sicer nisem dobila v roke, vendar pa pravi, da so bili tam pri prevodu malce samosvoji, ker niso verjeli, da je punca res lahko tako močna. Zato so konja zamenjali za ponija. :) Sicer pa ostaja zgodba v vseh jezikih enotna, večinoma je Pika Pippi, Slovenci pa smo dobili dovoljenje, da jo toliko poslovenimo, da  bo imela naše ime. 

Andrej Šter pravi, da ga še Pika zabava. "Za vsak del knjige bi lahko pripravili podoben večer." Čeprav se bomo sami novega branja verjetno poslužili ob svojih otrocih in ne prej, bo Pikina razigranost vedno ostala v naših srcih.

Švedska naslovnica (Photo: Rabén & Sjögren)