Porcelan in keramika - kaj je bolje?

Kupiti porcelanasto skodelico za čaj ali keramično? Kakšna je pravzaprav razlika? Kako veš, kdaj držiš v rokah prvo in kdaj drugo varianto? Ob keramični mi najprej pridejo na misel skodelice, ki jih iz gline izdeluje moja teta. Glino pregnete, jo oblikuje, speče v za to namenjeni peči in jih pobarva. Na koncu lončene izdelke premaže z nekakšnim lakom, da jih obvaruje pred vodo in so primerni za uporabo. Kaj pa porcelan? Je prav tako lomljiv kot glineni izdelki? Saj veste ... Slon v trgovini s porcelanom. :) Meni pride na misel star pribor, krožniki z modrimi vzorčki in poslikavo. Vedno pa me je begala sestava materiala. Iz česa pravzaprav je porcelan? Poiskala sem razliko med njima in tudi nekaj nasvetov za uporabo obeh.

KERAMIKA

Keramika je vse, kar je izdelano iz glinene mase in je se kasneje žge, s čimer se utrdi. 

"Keramika izvira iz besede »keramos« kar pomeni glina. Keramika dolguje svoje posebne lastnosti mešanici gline, od katere je odvisna tudi barvna niansa končnega izdelka. Sam pojem keramika uporabljamo za izdelke iz žgane gline, terakote (terra cotta) ali določene izdelke visoke tehnologije (z dodatki ogljika, aluminijevega oksida, silicija...)."(http://www.porcelan.si/porcelan.htm)

foto: www.flammaart.com

Razlikujemo 2 glavni kategoriji keramike: 

1. porozno (keramika, terakota in nekaj peščenjaka, bela prst) 

2. ter manj porozno oziroma kompaktno (porcelan ).

Iz keramike lahko dobimo različne predmete za vsakdanjo rabo (posode, okrasni predmeti) do arhitekturnih členov (npr. ploščice)

"Predmeti iz keramike so običajno odporni in trdi, keramika ohranja svojo trdoto tudi pri zelo visokih temperaturah. Običajno imajo izdelki iz keramike nizko toplotno prevodnost in se uporabljajo kot toplotni izolatorji in ognjevzdržni materiali." (http://www.porcelan.si/porcelan.htm)

PORCELAN

Porcelan je torej podzvrst keramike in se od lončenih izdelkov razlikuje po sestavi. Delimo ga na pravi in nepravi porcelan. 

1. pravi (ali trdi) porcelan: 50% kaolinske gline, 25% glinenca in 25% kremena. Najprej ga pečemo na 950'C, nato skupaj z glazuro iz glinenca maso žgemo na 1400'C.

2. nepravi (ali mehki) porcelan: Bolj porozen, toda trdnejši od pravega. Zaradi večje vsebnosti glinenca je prvo žganje pri 1100'C-1200'C, drugo pa med 950'C in 1100'C. 

foto: www.olx.rs

Porcelanaste izdelke težko izdelujemo na vretenu, zato so narejeni z vlivanjem ali v stiskalnicah. Glazura je po sestavi zelo podobna masi, zato se med žganjem bolj zlije z njo in delujeta bolj enotno. (po www.sms-slovenija.si)

"Porcelan ponuja izjemne lastnosti zahvaljujoč segrevanju na 1400 stopinj Celzija. To privede tudi do zelo dobre in visoke odpornosti na praske ter tako higienskega maksimuma in dovoljeno uporabo v stiku s hrano. Enostaven je za čiščenje in dovoljuje pogoje uporabe od -25 do 300 stopinj Celzija." (http://www.porcelan.si/porcelan.htm)

Na stani Zelene Slovenije pa sem dobila spodnji odstavek, ki govori o nevarnosti keramične embalaže. 

"Pri keramični embalaži gre za približno enak problem kot pri steklu, saj pride v kontakt z živilom le zgornja plast. Zgornja plast pa je v večini primerov tanek stekleni sloj (glazura). Glazura je steklu podobna snov, ki površinsko zaščiti lončeni del embalaže, ki je navadno porozen. Pri porcelanu je poroznost črepinje zelo majhna, pri ostalih vrstah keramike pa znatno večja. Za primernost keramične embalaže je bistvenega pomena sestava glazure. Pri porcelanu, ki se žge na visokih temperaturah med 1300 in 1500 'C, se uporabi glazura, ki je zelo stabilna v stiku z živili. V takšni glazuri ni svinca in podobnih materialov, ki znižujejo tališče. Bistveno drugače je lahko pri keramiki, ki je žgana pod 1000 0C. Pri tem so posebej problematični razni lončeni izdelki, ki so žgani pri temperaturi med 800 in 900 0C. Še bolj problematični pa so lahko izdelki, ki so poslikani. Pri poslikavah je lahko temperatura zadnje obdelave še nižja. Za tako nizke temperature obdelave lahko vsebujejo veziva velik delež svinca.

Tudi osnovna glazura za takšne lončene izdelke je pogosto zelo bogata s svincem. PbO ima namreč sposobnost zelo dobrega prilagajanja razteznostnih koeficientov črepinje in glazure, zato je površina zelo gladka, svetleča in ne razpoka. Vendar nam skleda za solato ali vrč za vino, ki sta zelo lepa in popolnoma brez razpok, slabo koristita, če nista primerna za embalažo živila. Če imamo v takšnem vrču vino, se raztaplja svinec iz glazure v vino in ga kontaminira. Če boste kupovali keramične sklede za solato, vrče za vino ali pivo, vedno zahtevajte certifikat o ustreznosti embalaže za živila. Z ustrezno tehnologijo je namreč možno izdelati zelo lepe keramične izdelke, ki nimajo prekomernih količin svinca. Pri keramičnih izdelkih, ki so žgani na visokih temperaturah (predvsem porcelan), pa je ta strah odveč.

Na tržišču so tudi materiali, ki imitirajo keramiko in porcelan. Po videzu so podobni keramiki in porcelanu, po sestavi in lastnostih pa je zelo velika razlika. Pri plasto-keramiki ni prišlo do sintranja anorganskih sestavin (kremenčev pesek, glina, kaolin itd.) zaradi visoke temperature, temveč se je raztalil polimerni termoplastični material, ki je pomešan v anorgansko maso kot vezivo. Gre v bistvu za plastično embalažo z zelo veliko vsebnostjo anorganskih polnil. Te materiale je zato potrebno obravnavati podobno kot plastično embalažo." (www.zelenaslovenija.si)