Spomnim se, da smo imeli v osnovni šoli dodatni likovni pouk. Po zaključku urnika, ki smo si ga delili z vsemi sošolci v razredu, smo nekateri, predvsem dekleta, ostali v razredu in začeli ustvarjati. Takrat je bilo zelo modno risanje na steklo in na svilo, spomnim pa se, da smo imeli tudi priložnost ustvarjati na šolskih stenah po hodniku in stopnišču. V rokah nismo držali sprejev temveč široke čopiče, s katerimi smo po idejnih vzorcih bele stene spreminjali v živahne površine z barvastimi vzorci. Barve so vnesle novo energijo v šolski prostor in z veliko večjim veseljem smo se sprehodili po vseh prostorih.
Kreaticnost ne zavzema le likovnega pouka, oblikovanja iz različnih materialov in ustvarjanja novih izdelkov. Kreativen je prav tako lahko nekdo, ki napiše spis z dobrimi idejami, ki uporabi matematično formulo za natanek novega računalniškega programa, ki sestavi program za šolski koncert ali ki oblikuje predstavitev razreda na dnevu odprtih vrat. Uspeh kreativnosti v šoli je v veliki meri odvisen od učiteljev. Sploh tisti, ki za svojim katedrom posedajo že kar nekaj časa, prepogosto izgubljajo voljo za novosti in vsako leto sledijo istemu programu. Sicer obstajajo izjeme (poznam profesorico, ki je bila še zadnje leto pred upokojitvijo tako aktivna, kot da bi ravno začela svojo profesorsko kariero), vendar jih večinoma, mlajši, ki so še polni energije, v tem prekašajo. Opazimo lahko tudi delovanje v nasprotno smer, torej zaviranje kreativnosti. Le-to je namreč zelo težko meriti in ocenjevati, zato je lahko zelo negativno zatrta. Problem nastane, na primer, pri šolskih esejih. Lasten način izražanja ni po volji učitelju, zato ga tudi slabše/negativno oceni. Meni se je dostikrat kakšen tak spis sošolk in sošolce zdel izredno zanimiv, zdelo se mi je, da dobro pokriva zahtevano tematiko, žal pa je pristal na dnu ocenjevalne lestvice. K sreči na maturi temu ni tako, saj ga preberejo trije člani komisije. Vseeno bi pa kljub vsemu lahko dali to po vprašaj. Kaj niso tudi oni vsi ukalupljeni v šolski izobraževalni sistem in imajo ista pričakovanja?
Ken Robinson zanimivo govori o tem, zakaj šole ubijajo kreativnost. (klikni za link do posnetka s slovenskimi podnapisi). Kar nekaj primerov da misliti, kako odrasli zatiramo kreativnost in pokopljemo marsikatero dobro idejo.
"Kar pa vemo je, če se nisi pripravljen motiti, ne boš nikoli storil ničesar originalnega." (Ken Robinson)
Otroci se ne obremenjujejo z napakami. Pustimo jim, da odkrijejo kaj novega, in sprostimo tudi svoje prepreke pri naših idejah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar