Pečat Jožeta Plečnika

Ko omenijo njegovo ime, se spomnim na Tromostovje, pa na mini hišico v Trnovem, kjer sem se vozila mimo, kadar sem tam iskala parkirišče ali odšla na obisk s sošolki, ki živi zraven, in še na Plečnikove arkade v Kranju, ki odpirajo nekdanji glavni vhod v mesto, na cerkvico sredi Barja, pa seveda na tisto v Bogojini, ki mi je bila vedno všeč prav zato, ker ni bila konvecionalna, temveč obdana s toplim lesom in nenavadno opremo in ekoracijo. Seveda ne morem mimo arkad ob tržnici v Ljubljani, ki so, kadar niso bile zasedene s trgovsko dejavnostjo, služile na naše foto utrinke. Mislim, da ga ni človeka, ki se ne bi rad ob sončnih popoldnevih spoščal v zelenju, ki obdaja park Tivoli, prav tako urejen po zamislih našega Jožeta. 

Njegova dela smo lahko skoraj vsak dan opazovali tudi, če smo bili oddaljeni od arhitekturnih objektov. Če je tako naneslo, smo imeli v denarnici petstotaka, s katerega nas je gledal njegov portret, ali pa zdaj dobimo v roke 10 centov, kjer je upodobljena njegov projekt parlamenta. Našega velikega moža pogosto za svojega vzamejo tudi Čehi, saj se tam preživel nekaj časa in obnovil tudi njihov praški grad. Človek bi kar s ponosom želel razlagat mimoidočim turistom: "Veste, on pa ni bil iz Prage, on je bil Slovenec!" Ja, je že tako, si ga kar možno želijo imeti za svojega, saj so ga celo v muzeju na gradu preimenovali v njim bolj primernega Josef-a.

Njegovo veličino je danes ob njegovi 140. letnici rojstva obeležil tudi brskalnik Google. Srce ti kar zaigra, ko v brskalniku pred seboj gledaš tri samostojne mostove, ki se povezujejo v celoto, imenovano Tromostovje. Slovenci smo lahko ponosni na vso arhitekturo, ki nam jo je dal in z njo zapečatil naša mesta.

Plečnikove arkade z vodnjakom v Kranju