Otroci smo radi sanjali o naših prihodnosti in si predstavljali, kako stojimo na odru z mikrofonom v roki, nosimo modra oblačila in urejamo promet, tekamo po zelenicah za okroglim usnjem, se pred publiko spreminjamo v druge ljudi in v njihovi koži preizkušamo življenje na odru, vlečemo cev in jo usmerjamo v s plameni odete hiše ali stojimo na umetno leteči ptici, jo krmarimo in prevažamo ljudi na raznovrstne destinacije. Otroški svet poklicev je dokaj omejen, saj sanjajo le o tistih, ki jih poznajo in s katereimi so se že srečali. Svetovalec za razvoj merilnih števcev zagotovo ni na njihovem seznamu "naj 10", se pa tam znajde lahko pilot. Pilot za pante, stevardesa za dekleta. Vsaj v Slovenije so delo te "asistentke z zraku", kot ji v dobesednem prevodu pravijo Francozi, prevzela dekleta, fantje so redkejši. Še vedno se očitno raje ukvarjajo s tehniko kot s spremljanjem ljudi. Pa vendar delo stevardese obsega več kot le razlaganje pravil o izkrcavanju v sili in deljenju pijače in hrane. Če pa je njihovo delovno mesto pri nizkocenovnih podjetjih, je njihovo delo precej omejeno. No, omejeno v eno smer, kar omogoča razširitev v drugo smer. Stevardi in stevardese so morali, po vtisih iz letala sodeč, narediti prekvalifikacije. Namesto najpogosteje slišanega stavka "What would xou like to drink?" sedaj slišimo žvenket evrskih kovancev. Ryanair in Easyjet svojim strankam ne omogočata več prigrizkov, vključenih v ceno letalske vozovnice, temveč le v zameno za dodatno polnjenje svojega mošnjička na račun tistih strank, ki s seboj nimajo malice. Prav gotovo jih sedaj na praktičnih izpitih učijo, kako pravilno narediti kartično transakcijo, od kje dobiti drobiž in kako prodti čim več stvari namesto kako naliti pijačo in kako jo postreči stranki - prtiček pride zraven. V času dvournega leta na letalu nikoli ni miru. Stevardi hodijo gor in dol, stevardese ponujajo revije in časopise (za plačilo, seveda, pri Adrii pa najnovejši izvoz po principu kdor prvi pride prvi melje in ne kdor prvi plača (ali edini), tudi dobi), kataloge s pijačo in vrečke za smeti. Stervardi nekaj minut kasneje pobirajo naročila, prinašajo pijačo, odhajajo menjat denar v "zakulisje" in vračajo drobiž. Na sedežih, obkrožena s turisti različnih narodnosti, se počutim kot na kakšni tržnici in ne visoko v zraku nad oblaki. Predvidevam, da nisem le jaz tista, ki ji je ta situacija tuja, skorajda prepričana sem, da so si tudi stevardese in stevardi predstavljali drugače svojo zaposlitev. Sedaj se na nizkocenovnih letih tako kot piloti več ukvarjajo s matematiko kot pa z ljudmi in njihovim udbjem. Bolj me spominjajo na poslovne sekretarke, ki dobijo vedno več dodatnega dela pogled svoje osnovne zadolžitve. Ogromno stvari spreminja svoj prvotni cilj in namet, temu se niso izognili niti poklici. Upam, da otroke to ne bo odbijalo (ja, matematiko bo treba dobro znati tudi za stevarda) in da bodo še naprej delali načrte - kaj bodo, ko bodo odrasli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar