Zadnje mesece je na vsakem koraku čutiti neko nezadovoljstvo. Mediji so tega še posebej polni, zato te njihovo redno spremljanje kar potegne vase in te nehote prevzame s takim mišljenjem. Še posebej, če se novice tičejo tvojega "foha". Kljub izogibanju sliki na tv-ekranu in zvoku ob radijskih novicah, si ne morem kaj, da ne bi prelistala časopisja in začutila stisko ljudi, ki se tiče tudi mojega področja in situacije. Posebej pa se te stvar dotakne še, če hkrati trpijo še tvoji prijatelji in bližnji. Vlasta Jeseničnik je nedavno v interjuju za revijo Stop na vprašanje "Ljudje pravijo, da pri dnevniku objavljate le slabe novice. Kako to?" odgovorila, da žal tako je realno stanje in da bi tudi oni raje povedali kaj lepega. V trenutni situaciji je malo stvari, ki bi nas dvigovale pokonci in spodbujale za prihodnje dni. Zato pridejo še kako prav kakšne spodbudne besede, v katerih vsak lahko najde nekaj zase.
Spodnji članek je nastal na strani Pozitivke.net. Naj vas popelje do svojih sanj.
(vir: ©Pozitivke.net)
Odpleši svoje sanje |
|
Vselej imej pred seboj svojo želeno samopodobo in bodi trdno prepričan o tem, da ji boš dan za dnem čedalje bolj podoben.
Neguj v sebi prijazne, ljubeče in ustvarjalne misli. Ni nujno, da so
plod tvojega razuma, lahko si jih tudi izposodiš od koga drugega,
predvsem od tistih, ki jih na nek način smatraš za svoje vzornike.
Pomembno je le to, da si dovolj trdno prepričan v učinkovito moč teh
pozitivnih misli in da si pripravljen storiti res vse, kar je v tvoji
moči, da bi te misli lahko postale del tvoje resničnosti.
Ne
zapadaj v globoko brezno žalosti in obupa zaradi morebitne trenutne
navidezne nedosegljivosti tvojih sanj. Ne predajaj se malodušju in
samopomilovanju, ki sta zahrbtno mamilo in učinkovit strup za vse dobro,
kar se vedno nahaja v tebi, samo da včasih tega ne opaziš, ker je to
potlačeno in zastrto z gosto meglo dvoma vase. Vedno si odpuščaj, pa naj
so tvoji spodrsljaji še tako boleči in naj je okrevanje še tako
dolgotrajno in navidez neuspešno. Če se čutiš nemočnega, osmešenega,
nesposobnega, ne bodi zaradi tega občutja predolgo zagrenjen, čeprav si
lahko daš duška tudi z jokom, ali pred samim seboj ali pred osebo, ki ji
res zaupaš, kajti solze so kakor osvežujoč obkladek za boleče mesto.
Solze niti najmanj niso orožje slabičev in tudi ni znamenje slabosti
resnično se razžalostiti do joka, pač pa so znanilke živahnega
čustvovanja in ko dež solza pojenja, se medtem že poraja mavrica upanja.
Vedno bodi na preži za smislom, predvsem tako, da skušaš vsak dan
posebej na novo napolniti s smiselno vsebino, ga sprejeti kot
svojevrsten izziv, se ga razveseliti kot prijetnega presenečenja,
odstreti z njega čim več skrivnostnih tančic, ki bodo pričarale čudovit
vzorec in se zvečer pred spanjem prav po otroško čuditi odkriti prelepi
mojstrovini, ki je ves dan nastajala pred tvojimi očmi, kakor da si bil
sorežiser in soigralec hkrati..., predvsem pa si reci, da si dal od
sebe, kolikor si v danem trenutku lahko.
Bodi predan, sebi in življenju zvest, uživaj v tem, kar počneš, predvsem
pa počni čim več takšnih stvari, pri katerih boš resnično užival. Zato
pa strastno objemi življenje in odpleši svoje sanje...
Danijela Premzl |
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar