Sodobna je brez nje. Iz enega kosa. Dolga ali kratka - ni važno. Slavna in poznana ali neznana - oboje se najde. Že veste o čem govorim? O sodobni poeziji. Večinoma je brez rime, sestavljena iz ene same kitice, dolžina ni pomembna, njen avtor pa je lahko vsakdo, ne glede na medijsko prepoznavnost.
Včasih je težje najti poezijo, ki jo bomo razumeli in s katero se bomo identificirali, kot pa prozno delo, kjer je na voljo več besed, s katerimi so opis, doživetje in notranje stanje lažji. Da bi vse svoje misli zajeli v nekaj besed, je potrebno premišljeno izbrati besede in jih sestaviti v stavke. Če pa imaš za to na voljo le 3 vrstice, dve s petimi in eno s sedmimi zlogi, pa je naloga še malce otežena. Haiku nikoli ni bil moja najbljubša poezija.Opis trenutka iz narave, ki se povezuje s čustvenimi stanji, mi je še vedno ljubši v daljših in obsežnejših lirskih izpovedih. Pa vendar mi je pod roke prišlo nekaj verzov, ki so moje prepričanje zamajali. Preprosto, kratko in jedrnato, povejo enostravno resnico:
Vse, kar si že bil
in vse, kar boš - nisi. Le
to, kar si - si ti.
(Vladislav Bajac v romanu Knjiga o bambusu)
Poznaš še ti kakšnega?
 |
Foto:©Tiscali.it
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar