Na današnji dan davnega leta 1905 je bil ustanovljen nogometni klub Chelsea. In ravno na današnji dan so bili težko bitko z Napolijem. Ne boj, mesarsko klanje poteka na zeleni površini, ko se 22 mladeničev, tako ali drugače mladi na videz ali po srcu, bori za okroglim usnjem, kot se radi izražajo novinarski komentatorji v metaforah za žogo. Ta bela igrača jim pomeni vse, za ta valeči se kos se borijo z vsemi bicepsi in tricepsi, stegnenicam in golenim pa sploh ni prizanešeno. Nekje 10 kilometrov morajo mišice zdržati teh devetdeset minut. Prizanešeno je le vratarju, pa čeprav se za to pozicijo igralci te priljubljene moške igre pretirano ne grebejo. Spomnim se, da smo v otroških letih vedno vsi raje tekli za žogo, kot da bi stali v golu in čakali na razburljiv trenutek. Da, tudi punce se nismo branile "kopačk" in travnih madežev na oblačilih. Medtem ko je večina takih, da raje nogomet raje spremljajo zaradi postavnih fantov, je obstajal del navdušenk, ki so raje preizkusile, kako težko je zadeti velik gol z le eno oviro ns samo dveh nogah pred njim. Naše otroško navdušenje se je prevesilo v mladostna, najstniška leta. Svetovno prvenstvo v nogometu, kamor se je Slovenija prvič uvrstila, nas je popolnoma prevzel. Po razredu so se delile sličice, izmejavale smo že dobljene s sošolkinimi in jih lepile v albume. Fantje so imeli druge opravke in pogovore. Nogomet jih ni tako privlačil kot nas, čeprav so ga spremljali. V tem smo jih punce enkrat celo presegle :). Vrhunec je bilo finale tega svetovnega prvenstva. Čeprav je bila Slovenija daleč od vrha, smo se na zaključno tekmo zbrale v bližnjem lokalu in spremljale žogo ter vneto navijale. Komaj smo slišale telefon, ki je zazvonil eni od nas. Klical nas je sošolec, ki je na poziv razredničarke zahteval, da se vrnemo v moško družbo v razred, da nam lahko razdelijo spričevala. Počasi smo zapustile tv-ekran in se odpravile med šolske klopi. Naša skupinica nogometnih navdušenk razume, da to ni dolgočasen šport in da brez problema igro spremljaš tudi s podaljški. Nam je pa še vedno dokaj nerazumljivo vso to razpredanje sem ter tja o tem, kdo je dal gol, kako je dal gol, zakaj takrat in takrat ni dal gola, kako je nekdo tekel žez igrišče in drugega prestregel pregledovanje enih in istih posnetkov ... Že že, da jih občuduješ, ampak če teh njihovih trikov sam ne uporabljaš na igrišču in če sploh ne igraš nogometa, kaj ima to smisel? Videti ponovno in ponovno istih par sekund do gola in veselje po njem? To mi še kar ostaja neznanka in zanekrat mi nobeden moški predstavnik tega ni znal pojasniti. Ne bi se pa nikoli branila iti na tekmo v tujino, doživeti vzdušje na tribuni in biti tudi sam del nogometne navijaške pravljice. Ah, Messi, Kaka, Ronaldinho ... Mogoče se bom nekoč lahko veselila z vami kot danes s Chelseo, ki je na svojo 107. obletnico premagala Napoli. Juhej! ;))
 |
Slovenska nogometna pravljica©PlanetSiol |
Ni komentarjev:
Objavite komentar