Na Gorenjskem ima gregorjevo poseben pomen. Po starih šegah in navadah je bil to dan, ko sveti Gregor vrže luč v vodo, kar pomeni, da je dan že tako dolg, da za svoje delo ne potrebujemo dodatne luči. Na ta praznik so v Kropi v časih brez elektrike kovači slavili dan, ko niso več potrebovali svetilke pri delu. Z metanjem predmetov v vodo so nazanjali prihod sonca.
 |
| Kanjon Kokre v Kranju |
Prav tako so imeli navado v vodo položiti cokel, na katerem je bila sveča. Voda je simbolično odnesla umetno svetlobo. Danes to strarodavno tradicijo, ki so jo ponovno začeli oživljati po 2. svetovni vojni, ponazarjajo tako imenovani "gregorčki". To so barčice oziroma hišice. Izdelane so iz različnih materialov, večinoma pa je osnova les, kateremu so z drugimi kombinacijami dodane svečke. Dandanašnji gregorčki dosegajo velikosti do kar nekje 30 cm. Skrbno so izdelani in pobarvani.
V Kranju vsako leto obujanje te tradicije spuščanja gregorčkov na bregove reke Kokre pritegne mnogo obiskovalcev. Še posebno navdušeni so otroci, ki z radovednostjo opazujejo svoje barčice.
 |
| Unikatni gregorčki |
V Kranju vsako leto obujanje te tradicije spuščanja gregorčkov na bregove reke Kokre pritegne mnogo obiskovalcev. Še posebno navdušeni so otroci, ki z radovednostjo opazujejo svoje barčice.
12. marca se ženijo tudi ptički. Po nekdanjem julijanskem koledarju je ta praznik sovpadal s prvim spomladanskim dnem, z gregorjanskim koledarjem se datuma razlikujeta, prav tako pa je god sv. Gregorja, zavetnika rudarjev in zidarjev, prestavljen na septembrski čas. A tradicija ostaja in ptički že prav veselo čivkajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar