Vsak jezik je po svoje močan. Vsak ima svoje lastnosti in ustvarja drugačen vtis. Pri nekaterih imamo občutek, da so "mehki", drugi "trdi". Govorim seveda o jezikih kot sredstvu za sporazumevanje in ne tistih v naši ustni votlini. Pri vsakem od svetovnih jezikov si ustvarimo svoj vtis. Večini se zdi francoščina pojoč jezik, nemščina trd, prav tako arabščina. Če poslušamo afriške jezike, večkrat pomislimo, da se ljudje kregajo in so nezadovoljni, a to je le ton jezika, ki z vsebino nima ničesar. No, včasih tudi, a takrat lahko to razberemo še z obrazno mimiko.
Pesniški jezik pa je še posebej zgodba zase. Sodobni pesniki sicer ne gledajo toliko na rimo in na lep zven pesmi, pa vendar le-te zvenijo drugače kot sproščeni govor. V Mestni knjižnici Kranj smo imeli priložnost prisluhniti 4 različnim jezikom. Nič kaj takega, kajne. Slovenci večinoma kar pogosto prihajamo v stik vsaj z angleščino in hrvaščino, hitro pa se pridruži še nemščina. Tokrat je bila situacija drugačna. Prisluhnili smo vsaj dvema jezikoma, ki v Sloveniji nista slišana pogosto. To sta madžarščina in katalonščina. Na srečanju so bili gostje avtorji, ki so se udeležili PEN-a, to je Mednarodnega srečanja pisateljev. V madžarščini nam je brala Elisabeth Csicsery Ronay, v katalonščini gospod, čigar ime sem na žalost preslišala, Jean-Luc Despax v francoščini in Barbara Korun v slovenščini. Slednja je tudi vsako pesem avtorja prebrala še v angleščini in nato še v slovenščini. Tako smo vsako pesem slišali trikrat. In prav v vsakem jeziku je zvenela drugače. Prevajalci imajo težko delo, saj je potrebno v drug jezik spraviti tudi vzdušje, ne le prevesti besede. Približati neko pesem originalu ni stvar, ki vzame pol ure, to je stvar nekaj ur, lahko tudi dni. Med poslušanjem iste pesmi v različnih jezikih pa smo lahko videli, da se kljub odličnemu prevodu v zraku nekaj izgubi. Izpuhti tist občutek, tisti vtis, ki ti ga ustvari original, tisto moč, ki jo imajo besede izvirnega jezika, tisti žar, s katerim je avtor pisal svoja občutja. Tisti drobec, ki ga lahko vdihenjo le govorci maternega jezika in jezikoslovci na stopnji C2 (native speaker). Priporočam branje originalov, a ker niso vedno dostopni in ker ne moremo znati kar vseh jezikov sveta, poskusimo pridobiti vsaj tiste, ki so nam na voljo. Razlika bo občutna. Če pa ni možno nič od tega, pa se imamo zahvaliti vsem prevajalcem, ki nam omogočajo dostop do vsaj delčka tujih avtorjev. In Slovenci smo tu zelo pridni ter kljub vsemu moč tujega jezika zelo uspešno prenašamo v našo slovenščino.
 |
| Iz leve: Francoz, Slovenka, Madžarka, Katalonec |
Ni komentarjev:
Objavite komentar