torek, 21. februar 2012

Zakaj ravno krofi?

A jo bomo pregnali, zimo? Danes je sonce že kar lepo grelo lička, sneg, ki je zapadel včeraj, se je vztrajno topil in po cestah puščal lužice, po katerih so tacali kužki. Zvečer pa bo na ulicah še več takšnih ali drugačnih živali, od metuljčkov, čebelic do ovčk, tigric in mačk, ki se bodo skupaj z gusarji, medicinskimi sestrami, trebušnimi plesalkami in kavbojci trudili pregnati ta beli letni čas. 

Pust ne bi bil pust, če se ne bi te dni sladkali s pustnimi krofi. Na vsakem koraku se jih dobi, ljudje jih kupujejo po cele škatle, še vseeno najboljši so pa tisti domači, ki lepo zadišijo, ko jih vzameš iz olja za cvretje. Ni tako enostavno narediti dobrega krofa. Testo mora biti pravilno zameseno ter mora lepo vzhajati na toplem, da lahko potem plava na površini. Bel pas okoi trebuška nastane le, če gre vse po načrtu, drugače pa ste hitro pri rjavkastih krompirjih. 

Izvor pustnih krofov je nejasen. K nam naj bi prišli nekje v 1. stoletju iz flamskih držav. Gospodinje so lahko na svinjski masti na štedilniku na drva spekle krofe ali flancate - važno je bilo, da je mastno. Le te so dobile tudi maškare, ko se se odpravile od vrat do vrat. Ta tradicija očitno zelo izginja, saj je pri nas letos na vratih med vikendom in na pustni torek pozvonile le dvakrat, kjub temu, da smo na vasi in da to ni blokovsko naselje. Ponekod pa je očitno ravno nasprotno (ali pa so vse naše vaščanske maske odšle tja :D) - baje je zvonilo cel dan. Sodobne maske raje kot krofe in sladkarije vzamejo kakšen evro, kljub temu, da si ga veliko ne zasluži - ena čarovniška kapa na glavi še ni maškara. 
 
Slovenci še vedno prisegamo na domače krofe, z belim kranceljn om in marmeladnim nadevom. V tujini pa velikokrat posežejo po tistih  z glazurami in drugačnimi, vanilijevimi ali čokoladnimi prelivi.
 
In zakaj ravno krofi in ne kaj drugega? Pust je bil v zimskem času, ko se je bilo treba pogreti. Krofi iz vročega olja so zato ravno pravšnji odgovor, ki je dosegljiv prav vsem, tako bogatim kot revnim, saj so sestavine povsem običajne in enostavne. Etnolog Janez Bogataj pravi, da so se ljudje te dni lahko še zadnjič najedli mastne hrane pred postom, kalorije pa so hitreje porabili kot današnje dni.

Jutri, od pepelnične srede dalje, pa je Cerkev zapovedala 40-dnevni post, kot kazen za vse pustne norčije. Danes to seveda nima več tolikšnega pomena, lahko se pa lotimo kakršnega posta: npr.: 40 dni brez televizije (bi zdržali?), 40 dni brez kruha, 40 dni brez cigaret ... Vsak lahko izbere po svoje.


©Planet lepote

Ni komentarjev:

Objavite komentar