Rekordne temperature skozi leta

Vodne površine so te dni zelo priljubljene, takoj za senco. Visoka vročina pripeka cel dan, zjutraj je treba biti kar zgoden, če si želiš svežega zraka. Veliko lažje do njega pridemo ob prijetnih večerih. Konec poletja bomo šele lahko trdili, ali bomo letošnje letos dosegali rekorde. Vendar, glede na dokaj hladno polovico prvega dela junija, najbrž ne bomo na vrhu lestvic.

Nacionalni inštitut za biologijo že leta spremlja temperaturna nihanja in s tem tudi maksimume. V času od leta 2003 do 2010 so zabeležili navišjo temperaturo vode v slovenskem morju prav leta 2010, ko je dosegla 30 stopinj! V taki vodi se se težko ohladiš. Kmalu ti tudi tam postane prevroče. Temperatura se je sicer v obdobju sedmih let meritev gibala nekje okoli 28'C. 

Highest temperatures of the sea on oceanographic buoy at a depth of 2 m through the years

year	date and time (UTC)	maximum temperature (°C)	associated salinity(PSU)
2003	13.8.2003 16:30	28,69	35.44
2004	23.07.2004 12:30	27,52	35,31
2005	30.07.2005 23:00	28,16	37,74
2006	27.07.2006 16:30	27,70	37,38
2007	20.07.2007 20:00	28,16	36,29
2008	05.08.2008 17:30	28,18	37,40
2009	21.08.2009 14:45	28,33	35,30
2010	17.07.2010 18:45	30.40	30.30

(vir: http://buoy.mbss.org/portal/)

Zgodovinski podatki o vremenu po Sloveniji kažejo, da je bila povprečna julijska temperatura med leti 1971 in 2000 v Sloveniji 22'C. Absolutno najvišja temperatura pa je v istem obdobju dosegla vrednost 40'C. (vir: Agencija RS za okolje)

Seveda gre to za starejše podatke, gledati pa je potrebno tudi ostale poletne dni, ne le najbolj vroče. Tako povprečje niti ni tako visoko. Kljub vsemu pa se je dnevna temperatura v zadnjih letih dvignila. Danes, na primer, imajo trenutno po Sloveniji, tako v Bohinju kot v Kopru, visoke številke. V Kopru 34'C, ravno toliko v Ljubljani. Najhadneje je v trenutno v Ravnah na Koroškem, kjer so namerili "le" 28'C.

p.s.: Ste vedeli, da so prvo temperaturo v Kranju izmerili 23.3.1985?

p.s.s.: Zaradi treh različnih geografskih tipov pokrajine (alpska, sredozemska, panonska) po Sloveniji potrebujemo veliko meteoroloških postaj. Ločimo klimatološke, padavinske in avtomatske postaje. Vseh teh so do leta 2007 našteli 780. (vir: FORALPS brošura)

Zakaj potovati?

Kako ravnati s sanjami?

Mavrično nebo

"Škrab, škrab, dežek škrablja ... ", smo peli včasih v otroških pesmicah. Te dni je dež redno na meniju, pa vendar ne škrablja, temveč močno lije. Današnjega dne je s seboj pripeljal tudi neurje s točo. Pogled skozi okno da občutek, da temu ne bo konca. Kljub vsemu se pozno popoldne nebo razjasni. Saj vsi poznamo pregovor: "Po dežju vedno posije sonce.". In resnično je sonce posijalo na nebu in nam prineslo tudi upanje, da se pripravlja nekaj lepšega. Za ovinkom, tam daleč v daljavi, se je na nebu narisala - mavrica! Čudovita mavrica je zaokrožila nad celim Kranjem, širok pas vseh barv palete je gorenjsko prestolnico spremenil  v podobo v otroški čitanki. Čudovito je bilo sedeti v zavetrju zastekljene stene knjižnice, kjer je z Zdravljico popisana fasada s kapljicami dajala vedeti, da je še pred kratkim močno deževalo, sedaj pa nam je nebo s Krvavcem v ozadju krasila prelep barvni lok, kot mavrici pravi narod z baretko na glavi in bageto v roki. Fantastičnih 10 minut dneva!

Pogled na Kranj iz kranjskega knjižnega hrama

Pozitivni učinki sadja in zelenjave

Za kakšne smo že slišali, nekateri učinki pa so nam še posebej pomembni, ko se soočimo s kakšno boleznijo ali težavo, ki je prej nismo imeli. Naj vam sadje in zelenjava koristita!

 

ANANAS - za močne kosti, blaži prehlad ,uravnava prebavo, proti bradavicam, zavira drisko 

ARTIČOKA - izboljša prebavo, zmanjšuje holesterol, ščiti srce, uravnava

krvni sladkor, ščiti jetra 

AVOKADO - proti sladkorni, zmanjšuje holesterol, preprečuje zaprtje, uravnava krvni tlak gladi kožo 

BANANA - ščiti srce, zavira kašelj, močnejše kosti, uravnava krvni tlak, zavira drisko 

BOROVNICA - proti raku, ščiti srce, uravnava krvni sladkor, izboljšuje spomin, preprečuje zaprtje 

BRESKEV - proti zaprtju, proti raku, preprečuje srčno kap, uravnava prebavo, proti hemoroidom 

BROKOLI  - močnejše kosti, ohranja dober vid, proti raku, ščiti srce, uravnava krvni tlak 

CVETAČA - preprečuje rak prostate, preprečuje rak dojk, močnejše kosti, odpravlja modrice, ščiti proti boleznim srca 

ČEBULA - zmanjšuje nevarnost srčne kapi, proti raku, uničuje bakterije, uravnava holesterol, proti glivicam 

ČESEN - zmanjšuje holesterol, uravnava krvni tlak, proti raku, uničuje bakterije, proti glivicam 

ČEŠNJA - ščiti srce, proti raku ,preprečuje nespečnost, zavira proces staranja, preprečuje Alzheimerjevo bolezen 

ČILI - proti zaprtju, za suho grlo, čisti sinuse, proti raku, podpira imunski sistem 

FIGE - zmanjšujejo telesno težo, zavirajo možgansko kap, zmanjšujejo holesterol, proti raku, uravnava krvni tlak 

FIŽOL - preprečuje zaprtje, proti hemoroidom, zmanjšuje holesterol, proti raku, uravnava krvni tlak 

GOBE - uravnava krvni tla,k uravnava nivo holesterola, uničuje bakterije, proti raku za kosti 

GRENIVKA - varuje pred srčno kapjo, zmanjšuje telesno težo, zavira možgansko kap, preprečuje rak prostate, zmanjšuje holesterol 

GROZDJE - ohranja dober vid, razbija ledvične kamne, proti raku, uravnava krvni obtok ,ščiti srce 

JABOLKO - ščiti srce, preprečuje zaprtje, zavira drisko, poveča pljučno kapaciteto 

JAGODA - proti raku, ščiti srce, za boljši spomin, lajša stres 

KIKIRIKI  - proti boleznim na srcu, zmanjšuje telesno težo, proti raku na prostati, niža holesterol 

KORENČEK - ohranja dober vid, ščiti srce, preprečuje zaprtje, proti raku, zmanjšuje telesno težo 

KOSTANJI - zmanjšuje telesno težo, ščiti srce, zmanjšuje holesterol, proti raku, uravnava krvni tlak 

KROMPIR  - ohranja dober vid, izboljšuje razpoloženje, proti raku, za močne kosti 

LAN - proti zaprtju, proti diabetesu, varuje srce, za boljše mišljenje, podpira imunski sistem 

LIMETA - proti raku, ščiti srce, uravnava krvni tlak, gladi kožo, preprečuje skorbut 

LIMONA - proti raku, ščiti srce ,uravnava krvni tlak ,gladi kožo, preprečuje skorbut 

LUBENICA - ščiti prostato, znižuje telesno težo, znižuje holesterol, proti zaprtju, uravnava krvni pritisk 

MANGO - proti raku, za dober spomin, uravnava žleze, prebava, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo 

MARELICA -  proti raku, uravnava krvni tlak, ohranja dober vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, zavira proces staranja 

MED - celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred razjedami, poveča energijo, proti alergijam 

MELONA - ohranja dober vid, uravnava krvni tlak ,zmanjšuje holesterol, proti raku, podpira imunski sistem 

OLIVNO OLJE - ščiti srce, zmanjšuje telesno težo, proti raku, proti sladkorni, gladi kožo 

OREHI - znižuje holesterol, proti raku, bistri um, boljša razpoloženja, ščiti proti boleznim srca in ožilja 

OVES - uravnava holesterol, proti raku, proti sladkorni, proti zaprtju, gladi

kožo 

PARADIŽNIK - ščiti prostato ,proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce

PESA - uravnava krvni tlak, proti raku, močnejše kosti, ščiti srce, zmanjšuje telesno težo 

POMARANČA - podpira imunski sistem, proti raku, ščiti srce, uravnava dihanje 

PŠENIČNI ZDROB - preprečuje rak črevesja, preprečuje zaprtje, znižuje holesterol, proti zaprtju, spodbuja prebavo 

PŠENIČNI OTROBI - preprečuje rak črevesja, proti zaprtju, znižuje holesterol, proti zaprtju, spodbuja prebavo 

RIBE - ščiti srce, izboljšuje spomin, varuje srce, proti raku, podpira imunski sistem 

RIŽ - ščiti srce, proti sladkorni, proti ledvičnim kamnom, proti raku proti srčni kapi 

SUHE SLIVE - zmanjšuje procese staranja 

Prvi vtis

Pomembno je narediti dober prvi vtis, so nas učili na urah unčikovitega nastopanja, tako pred šolsko tablo kot pri spoznavanju ljudi in razgovoru za novo službo. Čez čas ljudi podrobneje spoznamo in lahko spoznamo, da smo si mi (in drugi o nas) ustvarili napačni prvi vtis.

Še vseeno je pomembno, kakšen bo naš pristop, saj je mogoče, da priložnosti za drugi in tretji vtis ne bo več.

Si videl Venero?

Le na vsakih 130 let se lahko vidi Venerin tranzit. In takrat se pojavi dvakrat v razmaku parih let. To se je zgodilo 6. junija 2012 in 8. junija 2004. Srečo imamo, da živimo v tem času, da nam je bilo to omogočeno, a malce nesreče, saj so takrat sonce deloma zakrivali oblaki. Rezultat je bil takle:

Venera ne more v celoti pokriti Sonca tako kot luna, saj je od nas dlje oddaljena kot Zemljin satelit. Vir slike: Wikipedia

Z Zemlje lahko vidimo le tranzit Venere in Merkurja, ki imata manjšo orbito od Zemlje. Merkurjev tranzit se zaradi male orbite zgodi približno 13x na stoletje, Venerina prejšna tranzita pa sta se zgodila leta 1874 in 1882, torej v času konec romatike in v času vojskovodje Rudolfa Maistra. 

Če ste ga zamudili, ga žal v svojem življenju ne boste več imeli priložnosti videti. 

Navdihujoče misli

Moč jezika

Vsak jezik je po svoje močan. Vsak ima svoje lastnosti in ustvarja drugačen vtis. Pri nekaterih imamo občutek, da so "mehki", drugi "trdi". Govorim seveda o jezikih kot sredstvu za sporazumevanje in ne tistih v naši ustni votlini. Pri vsakem od svetovnih jezikov si ustvarimo svoj vtis. Večini se zdi francoščina pojoč jezik, nemščina trd, prav tako arabščina. Če poslušamo afriške jezike, večkrat pomislimo, da se ljudje kregajo in so nezadovoljni, a to je le ton jezika, ki z vsebino nima ničesar. No, včasih tudi, a takrat lahko to razberemo še z obrazno mimiko.

Pesniški jezik pa je še posebej zgodba zase. Sodobni pesniki sicer ne gledajo toliko na rimo in na lep zven pesmi, pa vendar le-te zvenijo drugače kot sproščeni govor. V Mestni knjižnici Kranj smo imeli priložnost prisluhniti 4 različnim jezikom. Nič kaj takega, kajne. Slovenci večinoma kar pogosto prihajamo v stik vsaj z angleščino in hrvaščino, hitro pa se pridruži še nemščina. Tokrat je bila situacija drugačna. Prisluhnili smo vsaj dvema jezikoma, ki v Sloveniji nista slišana pogosto. To sta madžarščina in katalonščina. Na srečanju so bili gostje avtorji, ki so se udeležili PEN-a, to je Mednarodnega srečanja pisateljev. V madžarščini nam je brala Elisabeth Csicsery Ronay, v katalonščini gospod, čigar ime sem na žalost preslišala, Jean-Luc Despax v francoščini in Barbara Korun v slovenščini. Slednja je tudi vsako pesem avtorja prebrala še v angleščini in nato še v slovenščini. Tako smo vsako pesem slišali trikrat. In prav v vsakem jeziku je zvenela drugače. Prevajalci imajo težko delo, saj je potrebno v drug jezik spraviti tudi vzdušje, ne le prevesti besede. Približati neko pesem originalu ni stvar, ki vzame pol ure, to je stvar nekaj ur, lahko tudi dni. Med poslušanjem iste pesmi v različnih jezikih pa smo lahko videli, da se kljub odličnemu prevodu v zraku nekaj izgubi. Izpuhti tist občutek, tisti vtis, ki ti ga ustvari original, tisto moč, ki jo imajo besede izvirnega jezika, tisti žar, s katerim je avtor pisal svoja občutja. Tisti drobec, ki ga lahko vdihenjo le govorci maternega jezika in jezikoslovci na stopnji C2 (native speaker). Priporočam branje originalov, a ker niso vedno dostopni in ker ne moremo znati kar vseh jezikov sveta, poskusimo pridobiti vsaj tiste, ki so nam na voljo. Razlika bo občutna. Če pa ni možno nič od tega, pa se imamo zahvaliti vsem prevajalcem, ki nam omogočajo dostop do vsaj delčka tujih avtorjev. In Slovenci smo tu zelo pridni ter kljub vsemu moč tujega jezika zelo uspešno prenašamo v našo slovenščino.

Iz leve: Francoz, Slovenka, Madžarka, Katalonec

Kava za 8,59€ v Ljubljani

Po čem je ta kava drugačna od ostalih? Se razlikuje po sestavinah, po dodatkih na krožničku (piškotkih, mini čokoladah, izbiri sladkorja), po vzorcih narisanih na smetani ali le po načinu mletja kave iz južne Amerike? Žal ne po enem in ne po drugem od naštetega. Ta kava se od ostalih razlikuje po tem, da je cenovno dražja. Tako kavo bi najbrž vsi ljubitelji tega praženega napitka takoj zavrnili, saj ne prinaša nobene druge bonitete kot le večjo luknjo v denarnici. Pa vendar je njena prednost skriva drugje in tudi ni (za enkrat) na voljo še vsem. Uf, le kaj je to?

"Žal" je taka kava dostopna le "srečnežem" iz okolice Ljubljane v radiu 35 km in s štirikolesnikom srednjega razreda, ki potroši približno 7,5l na 100 km. Skupaj s porabo bencina, ki postaja iz tednov v tedne dražji in s ceno 1,1€ za skodelico nas ena kavica pride točno toliko, kot je napisano v naslovu. Seveda pri tem ne ostaneš ravnodušen in te visoka cena šokira. Prvič se na ceno požvižgaš, drugič pogledaš skozi prste, ker je ravno rojstni dan, tretjič prideš, ker je oseba na kratkem obisku iz tujine, četrtič, trinajstič in petdesetič pa ti ni več vseeno. Za 13 kavic v Ljubljani tako odšteješ 111,67€!!! Za razliko od tvojih v prestolnici bivajočih kolegih in prijateljih, ki imajo denarnico tanjšo za 14,3€. Seveda so zraven še drugi dejavniki, pri čemer tudi zaposlitev predstavlja veliko merico vaganja kazalčka. Če primerjamo 14 evrov za zaposlenega in 110 evrov za brezposelnega, je razlika še toliko bolj bodeča. Seveda se ti že nekaj časa po glavi rodi ideja, da bi lahko naredili majceno spremembo in bi zamenjali kraj dogodka: tokrat ti ostaneš "doma" in drugi pride v tvoj kraj na klepet. Mini sprememba pa takoj zapečati neugodno usodo. "To pa ne bo šlo, ne morem." Ker je predaleč (razdalja iz enega kraja v drugega je, vsaj za moje pojme, še vedno ista če štartaš iz kraja A v B ali iz B v A), ker nimam avta (avtobusi in vlaki ne obstajajo, mi se nikoli nismo z njimi vozili ne na faks, ne na zabave, ne na koncerte ...), ker nimam časa (seveda ga pa vsi v drugih krajih po Sloveniji imamo vedno na pretek) ipd. Gre za enkratno spremembo, ki pa je nihče ni pripravljen storiti. Enkrat ... enkrat samkrat ... In ne bi tega primerjala z našim 10x, 30x, 50x ... Na prste ene roke lahko prešetejem tiste rojene in priseljene v prestolnici, ki so bili pripravljeni na to "veliko žrtev". Pa ne poznam malo ljudi. Toliko bolj statistično lahko potrdimo rezultat pri velikem številu, saj je ogromno in nemalo ljudi poroča podobno. 

Koliko je vredno tako prijateljstvo? Ko se ti zdi, da nisi vreden niti ene gorenjske kavice in ko je prijateljska zveza odvisna večinoma od tvojega truda in tvojih žrtev. Če pa ne prideš v Ljubljano, se pa pač ne vidimo in se vidimo naslednjič, ko boš tu - pa čeprav bo to čez pol leta. Tudi mi bi si enkrat za spremembo za vso tisto razliko v denarju radi privoščili kakšno masažo, koncertno vstopnico ali preživet vikend na morju. Tudi mi bi radi kdaj prihranili ne le denar, temveč tudi čas, ki ga porabimo za vožnjo, in ogromno živcev s parkiranjem v prestolnici. Pri nas vam nikoli med kavico pajek ne bo odpeljal avta, ker boste parkirišče našli v kratkem času, zraven pa se boste nadihali še svežega zraka (ja, pozna se razlika, pa tudi megle je tu manj) in enkrat srkali to pijačo v drugačnih udobnih sedežih in mogoče tudi s kakšno glasbeno spremljavo v živo. Ni vse, kar je v "provinci", slabo.

Vabila ne dosežejo srca povabljenih. Če bo šlo tako naprej, bomo lahko na tehtnico postavili na eno stran prijateljstvo, na drugo revščino (če malce pretiravam). Pa ni daleč od tega. Dokler si kdo ne premisli, bodo medkrajevna prijateljstva funkcionirala le še po naši izbiri, nas Neljubljančanov: ja, danes si plačam kavico za 8€/ ne, dovolj imam tega, resnično sem že v minusu, še v tujini ne bi dala toliko zanjo in bi se ji raje odpovedal/a.

Mednarodni dan mleka

"Pijte mleko za zdravje!" nam že od nekdaj govorijo stari starši, zdravniki in novinarji v člankih. Novorojenčki z veseljem hlastajo po materinem mleku, ki vsebuje mnoge elemente za njegov zdrav razvoj. Malčki se kasneje poslužujejo tej beli tekočini drugih pripadnikov živalskega sistema - krav, ovc ali koz. Seveda ne moremo mimo mlečnih izdelkov, ki so stranski produkt te popularne bele pijače. Jogurti, sir, smetana in namazi so redni gosti naših gladilnikov. Francozi so še posebej znani po veliki količini mlečnih izdelkov, ki jim namenjajo cele dolge olice - na eni strani sami navadni jogurti, na drugi sadni in smetanovi. Privoščijo si jih po obroku tako stari kot mladi. Lahko živilo je skoraj vedno na dnevnem meniju. 

Preglednica 1. Sestava kravjega, kozjega in ovčjega mleka (Vir: Souci s sod., 1994)

Sestavine	Kravje mleko		Kozje mleko		Ovčje mleko
(g/100g)	poprečje	meje	poprečje	meje	poprečje	meje
Voda	87,50	68,80 - 88,30	86,60	85,80 - 87,40	82,70	81,50 - 84,10
Maščoba	3,78	3,60 - 3,88	3,92	3,40 - 5,10	6,26	2,50 - 13,00
Beljakovine	3,33	3,08 - 3,70	3,69	2,90 - 4,70	5,27	4,95 - 11,60
Laktoza	4,54	4,35 - 4,80	4,20	4,00 - 4,90	4,55	4,25 - 5,20
Minerali	0,74	0,67 - 0,81	0,79	0,70 - 0,85	0,68	0,80 - 0,90

Takšna je sestava mleka. Gre za majhne razlike, pa vendar njihova sestava razlikuje glede na način gojenja živali, njihovo prehrano, podnebje in okolje. Prav tako se mleko razliku tudi znotraj ene vrste, veliko je odvisno tudi od načina predelave. Prehrambeni inženirji bodo znali povedati, da se razlikujejo tudi sestavine med seboj: maščoba kravjega mleka ni identična maščobi kozjega mleka, ki ima za naše brbončice ostrejši okus. 

Prvi junij je bil določen za svetovni dan mleka(klikni).Poseben pomen temu dnevu so želeli dati tudi v Bruslju, kjer so se belgijski veterinarji leta 2010 spomnili, da bi na neenakomerno porazdelitem mleka po svetu opozorili s slavnim Manneken Pis. Slavni deček je bil na ta dan oblečen v afriška oblačila, lulal pa je mleko namesto vode. 

V zadnjem času potekajo številne raziskave o prednostih in slabostih mleka. Mlečna kislina nekaterim škoduje, drugi radi uživajo s kozarcem mleka kljub opozorilom strokovnjakom, spet tretji se raje poslužujejo riževega ali sojinega mleka. Na portalu Svet je lep si lahko preberete članek (klikni) na to temo.

Če ga uživate ali ne, ob pogledu na mlečno cesto lahko uživate vsi, s kozarcem mleka ali brez. :)

Kdaj bodo začeli deliti to stvar?

Zdi se mi namreč, da jo nujno potrebujem/o. In ne le pred prihodom v službo, tudi v času izven delovnega mesta bi nam prišlo tole prav. Hm, mogoče je pa tole tržna niša?! ;))

Podarim - dobim - knjigo

Na mojih policah že zmanjkuje prostora. Oziroma na eni ga je že zmanjkalo in se poskušam znajti drugače - gradim v višino. Na drugi še nekaj malega ostaja, a če bo šlo z istim tempom naprej, bom morala še kakšno pospraviti. Knjig namreč nikoli ni dovolj. Vsaka je nekaj posebnega, vsaka je nekaj drugačnega, vsaka prinaša nove informacije in navdihe. Nekatere so že v osnovi napisane tako, da jih večkrat vzameš v roke, nekateri romani pa pa z večkratnim branjem niso več zanimivi. Detektivka nas večinoma pritegne le enkrat, saj se zgodbo, ali pa vsaj zaključek, zapomnimo. Če ne drugega, se vsebine spomniš med ponovnim branjem. Take knjige, če nismo posebej vezani nanje, lahko predstavjajo oviro v našem prostoru. Sploh manjša stanovanja še posebej hitro postanjejo pretesna.

Zato Mestna knjižnica Kranj organizira akcijo Podarim Dobim. Vsako zadnjo sredo v mesecu lahko cel dan prineseš knjigo, ki si se je že naveličal, in jo zamenjaš za kakšno drugo. Nekdo si bo mogoče prav tvojo zaželel in jo bo z veseljem vzel s sabo domov, ti pa boš med prinešenimi knjigami našel/našla kaj zase. 

Na spletni strani Mestne knjižnice so zapisali:

Knjižni sejem

Sreda, 30. 5., 8.30-19.30

PODARIM DOBIM

Podarite knjigo in se obdarite z drugo. Celodnevni vsakomesečni sejem za izmenjavo knjig iz domačih arhivov. Vsako zadnjo sredo v mesecu. 

Vabljeni!

Podari pokrovček

Majhna nepazljivost - lastna ali koga drugega - hitro privede do nezgode. Nekatere se iztečejo srečno, nekatere s težkimi posledicami. Najhuje je udeležencem in njihovim domačim. Začne se pot novega načina življenja, novih izzivov in novih spominov. Poleg fizične oviranosti velikokrat naletimo tudi na finančno. Pripomočki za poškodovane so resnično dragi in le redki si lahko privoščijo take, ki bi jim najbolj olajšali nadaljnje življenje. Starši, sorodniki, prijatelji in znanci iščejo načine, kako bi si tak denarni zalogaj lahko olajšali. Nekaj časa nazaj so nas ljudje čudno gledali, če smo po zabavah, srečanjih in prireditvah v torbice, vrečke, škatle in posodice zbirali raznobarvne zamaške. Sedaj nam je prišlo že kar v navado, da imamo pripravljeno posebno škatlo, kamor jih odlagamo. Anžetova zgodba je bila prva, ki je tako močno združila slovensko javnost, da smo pri združeno temu fantu mojih let omogočili nakup proteze za nogo. Ni bilo treba darovati denarja, ni bilo potrebno poslati sms-a in s tem prispevati enega evra, ni bilo potrebno veliko truda naših mišic. Potrebno je bilo le ločeno zbirati zamaške in jih pripeljati do zbirnega centra - majhna zavest in dobra volja. Pokrovčki različne embalaže so tako postali uporaben odpadek, ki na posreden način lajša bolečino. Akcije so se vrstile naprej, uspešno smo pomagali še marsikomu.

Te dni se odvija še ena akcija, ki je s svojim delovanjem tudi posegla v nove vode. Zamaški so se zbirali zelo dolgo časa, potem je bilo potrebnih kar nekaj 100 ljudi, ki so jih pridno prebirali in sortirali po barvah. Vojska je pomagala pri prevozu, drugi prostovoljci pa pri postavljanju skulpture. Podari pokrovček je naslov akcije, kjer bomo z zbranimi sredstvi pomagali 3 ljudem: triletnemu Lovru z motnjami v razvoju, šestletni Maši, ki je zaradi posledic hude oblike bolezni streptokoknega meningitisa – meningoencefalitisa, ki jo je prebolela pri štirih tednih starosti, popolnoma odvisna od svojih najbližjih, ter 35-letnemu Dušanu, ki je pred 11. leti zaradi stika z visoko napetostjo postal 100-odstotni invalid.

Zgodaj zjutraj, ob 8h, se je začelo postavljanje podlage na mozaik, na katero smo lepili zamaške. Z razvijanjem ogromne nalepke nam je postajalo vedno bolj jasno, da bo ta mozaik resnično velik. Ob straneh nas je čakal material: na eni strani škatle, polne lepila, na drugi strani skrbno barvno presortirani zamaški različnih velikosti. Čakalo nas je ogromno dela, če smo želeli, da bo drugi dan mozaik nared. 

Nasprotje: majhni pokrovčki na velikem mozaiku

Najprej lepilo, potem pa pokrovčki, enega ob drugega, do roba in do naslednje barve. Vsak je izbral svoj sistem: nekateri so raje postavili najprej eno barvo, drugi so vzporedno napredovali z več barvami. Začeli smo pri dnu in skupaj rasli proti glavi. Ko enkrat začneš lepiti pokrovčke, vidiš, da za majhen kvadrat porabiš ogromno časa. Seveda odvisno tudi od vzorca - bolj je zakompliciran in več kot je detajlov različnih barv, počasneje napreduješ. 

Z Meto in Manco smo v nekaj urah sestavile superge - vezalke in podplat so vzeli ogromno časa

Voziček že stoji na tleh, počasi se izrisujejo noge.

A naš cilj in toplo sonce, ki nas je močno grelo po vseh odkritih delih telesa, sta nam dajala energijo, da smo tam sedeli 6 ur. Naprej nas je gnala tudi želja, da bi videli končno podobo. Fotografijo končnega izdelka bodo posneli z vrha Kristalne palače v BTC-ju in jo dali na dražbo. Izkupiček pa bo pomagal prej omenjenim trem mladim. 30 pridnih prostovoljnih rok, ki se je izmenjavalo v različnih terminih sestavljanja mozaika, je pokazalo, da tudi mladi gojimo željo po boljšem svetu in po medsebojni solidarnosti, katero so izkazali vsi prisotni pri tem projektu.

Foto©: podari-zamasek.si

Ob 16h: po malce več ko 5 urah dela je 30 prostoovljcev zaključilo najtežje dele. Zdaj bo šlo hitreje.

 

Mozaik bo velik približno 600 m2 in bo sestavljen iz približno 300.000 plastičnih zamaškov.

Še vedno Evropa?

Ko se je po hodnikih razlegal otroški smeh in ko so pred razredi na začetek pouka čakali trinajstletniki, smo v rokah držali zvezke in se še zadnje minute učili snov. Drug drugega so sošolci spraševali in preverjali, če bo dovolj, da se "javijo za oceno". Dekleta so malce omahovala, zemljepis je bil bolj fantovski predmet. Vsaj oni so se večinoma prvi javili za petice, dekleta pa so se mogoče le dlje zbirala pogum. Nekaj prvih minut po prihodu učitelja v razred je bilo naelektrenih. Vpis ure v dnevnik, zabeleženje manjkajočih in   ... zdaj bo! "Se kdo javi?"  V drugi vrsti se k višku stegne sošolčeva roka. Ostale roke pa trepetajo pod klopmi in upajo, da danes ne pridejo na vrsto. Hkrati pa želijo svojemu sovrstniku velko sreče in stiskajo pesti. Tokrat se bo moral izkazati v znanju Evrope. Delitev na severno, južno, vzhodno in zahodno ter srednjo Evropo mu še ne predstavlja nobenega problema. Sedaj bo treba še našteti države Vzhodne Evrope.  Nekdanje Sovjetske države, večinoma rečejo starši. Do Urala, se spomnijo sošolci. Estonija, Latvija, Litva, Ukrajina, Rusija, Belorusija. Tečejo še mala pogajanja, naslednjih nekaj trenutkov zamudim, ker v glavi ponavljam snov. Kaj ste rekli, da je Azerbajdžan v Evropi? A ne spada ta država v eno izmed tistih azijskih, ki se končajo na -AN? Turkmenistan, Krigizistan, Tadžikistan, Azerbajdžan? Nekako tako smo se jih zapomnili. Nekako se ne spomnim, da bi jo šteli zraven skupaj s Turčijo in Grčijo v Evropo. Prav tako ob besedi "Evropa" zagotovo ne bi pomislila na to državo. Pa vi?

Celotna evropska skupnost naj bi, vsaj po teorijah in definicijah sodeč, vsebovala neko zaključeno celoto držav, ki v svojem srcu nosijo evropsko kulturo. Zgodovina te države pripada Sovjetski zvezi, od katere se je Azerbajdžan odcepil istega leta kot - Slovenija! Dokončna neodvisnost je bila razglašena en dan pred našo, 25. decembra 1991. Neodvisna republika šteje 9 milijonov prebivalcev, glavno mesto Baku, danes pokriva štirikratno površino naše male Slovenije. 15% ozemlja pa je še kar pod armenskim nadzorom. Kljub imenu države, ki prej sliči na kakšno arabsko - azijsko zadevico, niti države vodita možakarja s povsem slovenskimi imeni: Artur in Ilham.

Video prispevki, ki so se te dni vrteli po TV kanalih po celem svetu, to evropsko (?) državo prikazujejo ko simpatično in razgibano, polno naravnih in zidanih področij za prijetno fotografiranje. Človeka kar prime, da bi skočil na internet, odsurfal do ponudnika letalskih vozovnic in se odpravi raziskat to nepoznano državo. Po letošnjem Evrosongu bo vsekakor postala turistično bolj zanimiva destinacija. Evropska? Že, že, tja se bodo mogoče odpravili številni Evropejci, a nekako še kar geografsko leži na azijskem kontinetu - po razlagi naših učiteljev. Bo treba še enkrat v šolo? No, zanimivo je tudi, da se nikoli ne pojavlja na novicah pri dnevniku. Je premalo evropska ali le premalo zanimiva? Vsekakor bi bili veseli kakšne novičke s tega konca sveta, kjer domuje azerščina. Jezik najbrž ne bi bil ovira, saj predvidevam, da so, tako kot Slovenci, zaradi svoje geografske in politčne majhnosti pripravljeni na tekoče pogovore v angleščini. Kdo ve? Če se potepate kaj po teh koncih, poročajte ;). 

©motosvet.si